Pozabljeni svet

Pomnim dotik nežnih trav
pesem gozdov
in modrino nad nami
pomnim te čarne širjave
ki so postale pepel

Daj, zadnji pogled, zadnji spomin
zastri mi oči pred zlobo ljudi, pred ognjem v temi
pozabljeni čas, zastri mi oči
Pomnim obrise v megli
svetle oči
upajoče poglede

pomnim toplino obrazov
ki so postali spomin

Daj, zadnji pogled, zadnji spomin
zastri mi oči pred zlobo ljudi, pred ognjem v temi
pozabljeni čas, zastri mi oči

Kaj, ko pade svet iluzij?
Kaj ostane takrat?
Daj, povej!
Daj, resnico povej!
Nemi krik
zvezde sij

Daj, zadnji pogled, edini spomin
menjaj oči; dovolj je krvi, naj ogenj zaspi
najdeni čas, odpri nam oči!